亨通光电与联通网研院签署量子通信战略合作协议
 | ?lanek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice. |
Júdje (Júdi, ali ?ídje in ?ídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko ??????, jehudim) so etni?no-verska skupina, ki je nastala na obmo?ju Bli?njega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca. V judovstvu je razmerje med genetsko, versko in kulturno komponento kompleksno. Poleg samoopredelitve pripadnosti judovstvu so bolj, kot pri ve?ini drugih skupin, pomembna skupnostna pravila sprejema; verska in pravna.
Stara judovska kultura je nastala kot nadaljevanje predzgodovinske kulture Kanaancev na podro?ju sedanjih dr?av Izrael, Palestina, Libanon in Sirija. Ve?ina Judov ?ivi izven zgodovinske domovine vse od poru?itve prvega Salomonovega templja v 6. stoletju pr. n. ?t. Razkropili so se najprej po bli?njih de?elah, kasneje po rimskem cesarstvu. V srednjem in novem veku so se Judi ?e veliko selili, najve? zaradi preganjanja. V Hitlerjevi Nem?iji ter v zasedenih in pridru?enih (kvizlin?kih) dr?avah so do?iveli mno?i?ni poboj – holokavst. Od okoli 15 milijonov Judov pred 2. svetovno vojno je bilo pobitih okoli 6 milijonov.[1] ?tevil?no si judovstvo ?e ni opomoglo. Pribli?no 40 % (6 milijonov) od skupno 12–14 milijonov Judov ?ivi v judovski dr?avi Izraelu, ostale ve?je skupnosti se nahajajo v ZDA (okoli 5,2 milijona) in Evropi.
Delitev Judov
[uredi | uredi kodo]Delitve Judov lahko razdelimo v pravnem, etni?nem in verskem smislu.
Opredelitev identitete
[uredi | uredi kodo]Poleg osebne opredelitve pripadnosti k judovski skupnosti je prakti?no pomembna pravna in dru?bena (skupinska) opredelitev.
Dr?ava Izrael omogo?a pridobitev dr?avljanstva na osnovi rodu vsem osebam, ki lahko doka?ejo, da je vsaj eden izmed starih star?ev bil Jud (vsaj ?etrtina judovske "krvi"). Enak kriterij so dolo?ali nacisti?ni nürnber?ki rasni zakoni. Skladnost ni naklju?na: dr?ava Izrael sprejema pod okrilje vse, ki so bili preganjani v nacisti?ni Nem?iji. Podelitev izraelskega dr?avljanstva po krvi se ne ozira na veroizpoved, pridr?ujejo pa si pravico zavrniti osebo, ki bi lahko bila varnostno tveganje.
Izrael, ki je v marsi?em teokratska dr?ava, ima lo?ena pravila za pripadnike judovstva, Jude po nacionalnosti in druge dr?avljane Izraela (Arabce in druge).
Verska pravila o judovstvu so stro?ja in najve?krat temeljijo na potomstvu po materi. Pripadnost k Judovstvu priznavajo kot rasno-narodnostni skupini osebam, rojenim judovski materi, ne glede na versko prepri?anje osebe. Takega mnenja je celo ve?ina ortodoksnih Judov.
Oseba se lahko pridru?i judovstvu (veri) po zahtevnem postopku. Po formalnem sprejemu v judovsko vero za osebo veljajo enaka pravila kot za dednega Juda.
Zaradi rasnih zakonov, tako srednjeve?kih kot kasnej?ih, so se mnogi Judje prekrstili. Genetska ?tudija[2] navaja, da ima 19,8% prebivalstva Iberskega polotoka genetske zna?ilnosti judovskega izvora, 11% prebivalstva pa lahko pripi?emo severnoafri?kemu (mavrskemu) izvoru.
Geografija judovskih skupin
[uredi | uredi kodo]Judovske verske lo?ine
[uredi | uredi kodo]Pravoverni Judi ?ivijo po vzoru tradicionalnih vrednot in upo?tevajo nauke Tore. Spadajo v okvir Hasidijskega judovstva, ki se je za?elo v vzhodni Evropi. Veliko Judov v sklopu te skupine opravi ?tudij Tore in veruje v zapisano v Stari zavezi. ?enske in mo?ki med obredi v sinagogi sedijo lo?eno. Nasprotujejo me?anim porokam (med Judi in Nejudi), u?ivajo v glavnem ko?ersko hrano, najve? pa jih ?ivi v Izraelu (800.000) in v vzhodni Evropi.
Pripadniki konzervativne lo?ine judovstva verujejo v tradicionalne judovske vrednote, a so odprtej?i za moderni na?in ?ivljenja. Pri ?a??enju v sinagogi ne uporabljajo strogo hebrej??ine in nosijo obla?ila, po katerih se ne razlikujejo od poganov (Nejudov). V Severni Ameriki in v Evropi je med Judi velik del konzervativnih.
Reformirani Judje sicer poudarjajo pomen starozaveznega dela Biblije, vendar jih ve?ina vsaj deloma ne verjame napisanemu. Pri obredih v sinagogi redko uporabljajo hebrej??ino, ki je danes uporabljena v Izraelu. Njihovi verski obredi potekajo v nacionalnih jezikih dr?av kjer ?ivijo, ?enske in mo?ki v sinagogi niso deljeni. Ve?ina reformiranih Judov ?ivi v Evropi in v Severni Ameriki.
Mesijanski Judje so Judje, ki verjamejo, da je Jezus mesija. Poleg tega, da sprejemajo Jezusa kot bo?anskega mesijo v Tanaku, mesijanski Judje verjamejo, da je Jezus edina pot v nebesa in da judovska zakonodaja iz Stare zaveze ne prispeva k odre?itvi. V teh svojih prepri?anjih se ostro razlikujejo od drugih judovskih lo?in.
Judje v Sloveniji
[uredi | uredi kodo]V Ljubljani so se Judje naselili v za?etku 13. stoletja, gospodarski in kulturni center pa so do 15. stoletja imeli v Mariboru. Svojo judovsko skupnost sta imela tudi Piran in Gorica. Habsbur?ani so jih konec 15. in v za?etku 16. stoletja izgnali. Naselili so se v Prekmurju, kjer so v 18. stoletju ustanovili skupnosti v Lendavi in Murski Soboti. Danes ima Judovska skupnost sede? v Ljubljani in podporo diaspore (narodnostna ali verska skupnost, ki ?ivi raztresena na ozemlju druge narodnosti ali vere). Sinagoge po?asi obnavljajo, kot galerije in kulturno umetni?ki center delujeta sinagogi v Lendavi in Mariboru. Obredov v sinagogah v Sloveniji ?e zmeraj ni (najbli?ji sta v Trstu in Zagrebu).
Zgodovina Judov
[uredi | uredi kodo]Za?etki segajo v dobo pred 4000 leti, je druga najstarej?a svetovna vera, za Hinduizmom. Judovska vera je nastala na Bli?njem vzhodu v nomadskem ljudstvu Hebrejcev. Ti so za razliko od okoli?kih politeisti?nih ljudstev verovali le v enega Boga. Legendarni za?etnik vere je bil Abraham, ki je postavil temelje monoteizma tudi za druge religije, med drugim kr??anske religije in islam.
Dogodke tega ?asa zajema Biblija, ki pravi, da Abraham in njegova ?ena Sara nista mogla imeti otrok in neke no?i je Bog govoril z Abrahamom in mu ukazal, naj zapustita rodno de?elo Mezopotamijo in se preselita v Kanaan (pokrajina v dana?njem Izraelu in Jordaniji). Tam bosta imela veliko potomcev, ki bodo postali velik narod in bodo imeli svojo dr?avo (Kanaan je zato tudi ?obljubljena de?ela?). V starosti 75 let je Abraham s Saro krenil na pot, zaradi rev??ine in lakote pa nista ostala v Kanaanu, ampak sta nadaljevala pot v Egipt. Tam je Abraham dobil prvega sina, Ismaela, a s Sarino egip?ansko slu?kinjo, ki pa jo je moral nagnati od doma. To je pomembno zaradi tega, ker se imajo muslimani za potomce Ismaela in s tem tudi Abrahama. V starosti 100 let pa se jima je kon?no rodil sin. Ime mu je bilo Izak in njegovi potomci naj bi bili dana?nji Judje. To potrjuje tudi dejstvo, da je Abraham obrezal Ismaela pri njegovih trinajstih letih (kot to danes po?no muslimani), Izaka pa osmi dan po rojstvu (kakor to ?e danes po?nejo judje). Izak, ki se je poro?il z Rebeko, naj bi imel z njo dva sinova, dvoj?ka, Ezava in Jakoba. Jakob se je rodil za Ezavom, vendar je prevaral oslepelega o?eta, tako da ga je ta proglasil za prvorojenca in ta je postal tretji o?ak Judov (za Abrahamom in Izakom). V starosti se je pokesal, ker je prevaral o?eta in brata, in se preimenoval v Izraela. Od tod se njegovi potomci imenujejo Izraeliti.
Po arheolo?kih raziskavah je zgodnja judovska kultura naslednica prej?nje, kanaanske, kar se ujema s svetopisemskim poro?ilom, da je Abraham pri?el v Kanaan samo s svojo dru?ino in ne s celim ljudstvom.
Judje so bili v Egiptu ve? ali manj su?nji Egip?anov, vsa dokler jih ni re?il Mojzes (?ele potem, ko je Bog poslal nad Egipt 10 nadlog), ki jih je odpeljal ?ez Rde?e morje (morje se je razmaknilo). S svojim ljudstvom je nato nekaj desetletij taval po pu??avi Arabskega polotoka in na gori Sinaj mu je Bog izro?il tabli z 10 bo?jimi zapovedmi (veruj v enega Boga; ne delaj si podob za ?a??enje; ne skruni bo?jega imena; praznuj gospodov dan-soboto; spo?tuj o?eta in mater; ne ubijaj; ne ?eli bli?njega ?ene; ne kradi; ne pri?aj po krivem; ne ?eli tujega). Z ljudstvom, ki mu je sledilo, je nato prispel do Kanaana.
Po ?tevilnih bitkah s sosednjimi ljudstvi (v obdobju 200 let) je pod kraljem Davidom Kanaan postal izraelsko kraljestvo z glavnim mestom Jeruzalem (okoli 1000 pr. n. ?t.). David je nedvomno skoraj vsem poznan, da je premagal Goljata, filistejskega vojaka, visokega skoraj tri metre in oble?enega v ??it od glave do pete. Kljub temu ga je David (ki sploh ?e ni bil vojak, ampak je svojim bratom na boji??e prinesel hrano) premagal s fra?o, tako da ga je z enim samim kamnom zadel v ?elo oz. sence. Davida je na prestolu nasledil sin Salomon, ki je veljal za zelo modrega (Salomonska odlo?itev). Ta je v Jeruzalemu dal zgraditi prvi tempelj, v katerem sta bili shranjeni tabli z desetimi bo?jimi zapovedmi, ki ju je prejel Mojzes (v skrinji zaveze). Ta tempelj je bil potem nekajkrat poru?en (vdori Babiloncev) in bolj ali manj obnovljen kot drugi tempelj, dokon?no pa so ga ob zasedbi Jeruzalema poru?ili v prvi judovsko-rimski vojni Rimljani leta 70 n. ?t. (ohranil se je skoraj 1000 let). Danes je ostal od njega le ?e t. i. zahodni zid, ki velja za najsvetej?i in pomemben romarski kraj judov. Znan je tudi kot ?zid ob?alovanja? oz. ?zid objokovanja?, ker judje ob njem to?ijo nad izgubo templja. Del judovske vere je tudi pri?akovanje Mesije (odre?enika), ki bo ponovno zdru?il in osvobodil svoje ljudstvo (kakor kralj David) ter ponovno zgradil tretji tempelj.
Jeruzalem je danes mesto treh religij: judovstva, kr??anstva (kot kraj smrti in vstajenja Jezusa Kristusa) in islama (Kupola na skali), ki stoji na mestu nekdanjega judovskega templja, od koder je ?el na potovanje v nebesa ustanovitelj islama Mohamed, mo?eja Al Aksa. Na samem za?etku so muslimani celo molili obrnjeni proti Jeruzalemu, ?ele kasneje so za?eli moliti obrnjeni proti Meki). Vsem trem religijam je torej enoten prednik Abraham.
Ves ?as napadov na Kanaan so se Judje razseljevali po svetu. V ?asu rimske nadvlade (ob za?etku n. ?t.), pa vse do Kri?arskih vojn (okoli 1100 n. ?t.) so Judje be?ali iz Kanaana in se naseljevali najprej vzdol? afri?ke sredozemske obale, vse do ?panije in Portugalske. Kasneje so se za?eli naseljevati tudi na sever in po Evropi. V tem ?asu so se tudi razvile razli?ne lo?ine oz. judovske smeri. Iz tistega ?asa izvira lo?itev na Sefardske in A?kena?ke Jude. Prvi so potomci ?panskih, drugi pa potomci nem?kih in vzhodnoevropskih Judov. Razlikujejo se po razli?nih navadah in razli?nem izvajanju obredov (razlike pa so bistvu majhne). Kljub me?anju tekom zgodovine (izgon Judov iz ?panije v 15. stoletju - ti so se zato preselili v osrednjo in vzhodno Evropo), pa so tudi dandanes ohranili razli?ne navade in sicer tako, da imajo vsaki svoje rabine, svoje sinagoge.
Konec 18. stoletja se je v Vzhodni Evropi (obmo?je a?kena?kih judov) razvil hasidizem, zelo pravoverno gibanje. Za hasidske Jude je zna?ilno, da ?ivijo v lo?enih skupnostih od ostalega prebivalstva, se strogo dr?ijo obi?ajev in ?e vedno izvajajo obrede v hebrej??ini. Za mo?ke je zna?ilno, da imajo ?rne obleke, ?rn klobuk, kodre na senceh, brade; ?enske pa so oble?ene bolj skromno in ?e so poro?ene nosijo lasuljo. Na drugi strani pa so reformisti?ni judje v ZDA (tja so se selili ve?inoma Sefardi) in Zahodni Evropi veliko navad spremenili oz. opustili. Tako imajo obrede v lokalnem jeziku, uvedli so nove molitve, v zadnjih letih lahko tudi ?enske postanejo rabini in medse sprejemajo tudi tiste, ki prevzamejo judovsko vero. Pravoverni Judje (tradicionalisti, ortodoksni) judje teh reformistov (modernizatorjev) ne priznavajo kot prave Jude in jih imajo za laike.
Nasploh so priseljeni Judje slej ko prej postali komu v napoto (bodisi vladarjem, kraljem, bodisi drugim vernikom). Zato so jih pogosto preganjali. Kje iskati razlog nedobrodo?losti? Po eni strani so bili Judje prisiljeni da so se naseljevali v mesta, saj na de?eli, kot priseljenci, niso dobili zemlje za obdelovanje. V mestih pa se je razvijala trgovina, ban?ni?tvo, tam so bili pogosto podjetniki, odvetniki, zdravniki. Kr??anska vera je takrat prepovedovala posojanje denarja in obrestno mero, vrzel so pri tem Judje, ki pravice do posesti in kmetijstva niso imeli. Ker so ?iveli lo?eno od drugih prebivalcev, medsebojno pa so bili zelo povezani v skupnosti, so s?asoma postali finan?no mo?ni, neodvisni in tudi vplivni. S tem so seveda vzbujali zavist drugih, mo?no proti propagando pa je skozi stoletja ?irila Cerkev: Judje so bili ve?krat obto?eni neuspe?no raziskanih umorov, celo pojava Kuge.
V Kri?arskih vojnah naj bi bilo ubitih ve? kot 3 mio Judov (in skoraj dvakrat toliko muslimanov). V srednjem veku so jih tako pregnali iz ?panije (po 1492) in Anglije (samo iz ?panije je bilo izgnanih skoraj 200.000 Judov). Na prehodu v 20. stol. so se dogajali pogromi (kakor imenujejo mno?i?ne pokole Judov v Rusiji), sledil je Holokavst med drugo sv. vojno, kjer je bilo pobitih 6 milijonov oz. 1/3 vseh Judov. ?e v 19. stol. se je zaradi vseh preganjanj za?el razvijati Sionizem (Sion=tradicionalno ime za Jeruzalem), gibanje za zdru?itev vseh Judov v skupni dr?avi. Takrat so se tudi prve ve?je skupine za?ele naseljevati na ozemlje dana?njega Izraela. Gibanje se je krepilo na kongresih in doseglo svoj glavni cilj po drugi sv. vojni z ustanovitvijo dr?ave Izrael.
Prav zaradi holokavsta so imele zahodne dr?ave (predvsem ZDA) slabo vest in so po vojni podprle prizadevanja Judov za lastno dr?avo, kjer bodo zdru?eni, za??iteni in se bodo lahko branili. Tako so leta 1948 ustanovili dana?njo dr?avo Izrael, vendar so zdaj kot samostojna dr?ava trn v peti sosednjim muslimanskim dr?avam, katere so se skupinsko ?e ve?krat zdru?ile v vojno z Izraelom (1967, 1973, danes). Antisemitizem ima zelo dolgo zgodovino in ?al tudi nepredvidljivo prihodnost.
Pisni temelji
[uredi | uredi kodo]Tora (tudi Pentatevh = postava) Prvih pet knjig judovske svete knjige – Tanak. Ta pa je pravzaprav Stara Zaveza (del Svetega pisma) – skupno s kristjani. Tora je napisana v hebrej??ini in je v obliki dveh rol, zvitkov. Vsebuje 613 zapovedi, ki jih je Bog dal Mojzesu in jih mora poznati vsak veren Jud, ?e kot otrok. Zunanjost Tore je vedno zelo lepo okra?ena. Toro vedno berejo s kazalom ali jad, da se ne bi dotikali besedila ali ga umazali. Preostali del Tanaka vsebuje razne prerokbe, pesnitve, zgodovinske knjige…
Talmud pa je obse?na zbirka spisov, razprav, misli, ki so nastali v prvih stoletjih n. ?t. in jih je pisalo ve? kot 2000 rabinov.
Kabala je nauk oz. knjiga s filozofsko vsebino iz srednjega veka, katere preu?evanju se nekateri posvetijo za celo ?ivljenje. Predstavlja in zajema bolj misti?ni del judovstva, ki na nenavaden in filozofski na?in razlaga nauke, obrede in simbole judov.
Obredi
[uredi | uredi kodo]Za izvajanje obredov je potrebno 10 polnoletnih mo?kih - minjan (starej?ih od 13 let) v sinagogi.
Sinagoga (shodnica, kraj shajanja) je sredi??e za ?a??enje Boga, za izobra?evanje in dru?beno ?ivljenje. Pri obredih naj bi mo?ki in ?enske sedeli lo?eno, vsi mo?ki (s kipo) in poro?ene ?enske morajo imeti pokrito glavo. Mo?ki ?ensk med obredi ne smejo videti, ker naj bi bilo to mote?e, zato ?enske spremljajo obrede lo?eno za zidom, pregrado ali sede na balkonu, galeriji. Sredi??e sinagoge je osrednji, dvignjen prostor – bimah ali almemor, kjer se bere Tora. Le-to hranijo v ?skrinji?, ki je vgrajena v zadnjo (navadno vzhodno – v smeri Jeruzalema) steno sinagoge. Poleg je t. i. ve?na lu?, ki predstavlja ve?no upanje za prihod Mesije, ki jih bo popeljal v obljubljeno de?elo. Notranjost ni poslikana (ne delaj si bo?jih podob- ena izmed zapovedi), okna so visoko, tako da radovedne?i od zunaj ne bi motili obredov.
Rabin – u?itelj, zdravnik, duhovnik, o?e, strokovnjak za branje in interpretacijo Tore; pla?uje ga ?idovska skupnost
Obrezovanje – izvr?iti se mora na vsakem mo?kem potomcu 8. dan po rojstvu (tudi ?e je to sobota), prestavi se lahko samo zaradi bolezni novorojenca. S tem postane otrok ?lan zaveze med Bogom in njegovim ljudstvom. Dobi tudi hebrejsko ime. Deklice po rojstvu blagoslovijo v rednih dnevnih obredih.
Bar micva – pri 13. postanejo fantje polnoletni (dekleta pri 12. – batmicva), kar pomeni, da morajo odslej izpolnjevati vse zapovedi (trije verski obredi dnevno). Na sobotni jutranji molitvi ga pokli?ejo naprej in mora brati Toro, kar je zahtevno in terja kar veliko u?enja. Sledi velika zabava.
Poroka – samo med Judi. Lo?itev je mo?na, ?e se mo? s tem strinja. Poroka je veliko slavje, ki jo pripravi nevestina dru?ina. Sestavi se tudi poro?na listina – ketuba, v kateri so zapisane pravice ter dol?nosti mo?a in ?ene.
Smrt in pogreb – ?im prej po smrti; na judovsko pokopali??e, ki je navadno v bli?ini sinagoge. Truplo v skromnih obla?ilih in v navadni leseni, neokra?eni krsti.
Razmerje mo?ki - ?enske – mo?ki berejo Toro, jo ?tudirajo, se trikrat dnevno udele?ujejo obredov, kar ?enskam ni potrebno; one morajo skrbeti za judovski dom, za tradicionalno vzgojo otrok, s ?imer imajo zelo pomembno in ?astno vlogo. Ob poroki se ve?ina pravic nana?a na ?ensko (zagotovitev doma in socialne oskrbe), v primeru lo?itve ji pripade finan?ni znesek.
Ko?er – judovski na?in priprave in u?ivanja hrane.
Nekaj splo?nih pravil: u?ivajo lahko le meso ?ivali, ki ?ve?ijo in pre?vekujejo (to ni recimo pra?i?) in imajo preklana kopita, prepovedano je u?ivanje lupinarjev, ?ival mora biti ubita hitro, brez trpljenja, s ?istim rezom in iz telesa mora izte?i vsa kri (ki predstavlja ?ivljenje in je tako presveta za u?ivanje), mleko in meso se ne smeta u?ivati skupaj, niti pripravljati z isto posodo in priborom; pitje vina kot simbol veselja.
Jeziki
[uredi | uredi kodo]Hebrej??ina – prej mrtev jezik so o?ivili; abeceda ima 22 znakov oz. ?rk, ki izgledajo sicer zelo druga?ne in posebne, a se izgovarjajo podobno kot na?e, nimajo samoglasnikov, zato je treba jezik zelo dobro poznati, da lahko bere?; pi?e in bere se od desne proti levi; danes uradni jezik v Izraelu.
Jidi? – jezik se ?teje med germanske jezike, ker je osnovan na stari nem??ini, vsebuje pa mnoge hebrejske besede, zlasti v zvezi z judovskimi navadami. Pi?ejo ga praviloma s hebrejskimi ?rkami, z desne proti levi. Nastal je v Nem?iji in Vzhodni Evropi.
Ladino – me?anica srednjeve?ke ?pan??ine (kastilj??ine), portugal??ine in hebrej??ine.
Prazniki
[uredi | uredi kodo]Judje ?tejejo leta od stvaritve sveta in so trenutno v 5769. letu, ki se je za?elo 29. septembra 2008 in se bo kon?alo 18. septembra 2009. Koledar je izra?unan iz luninih men, zato je leto za pribli?no enajst dni kraj?e od son?nega leta. Leto ima dvanajst mesecev, ki so dolgi od 29 ali 30 dni. ?e je potrebno se lahko doda ?e trinajsti mesec. Prazniki zato niso vedno na isti dan v letu in jih je treba izra?unati za vsako leto posebej.
Vsi judovski prazniki imajo trojno razse?nost: spomniti ho?ejo na kak?no kme?ko ali naravno dogajanje, kak?en zgodovinski dogodek, imajo pa tudi verski pomen. Izklju?no verski pomen ima edino Jom Kipur. Na prazni?nem koledarju je nekaj veselih (Pesah, ?avuot, Sukot) in nekaj manj veselih praznikov.
?abat – sobota, sedmi dan v tednu, dan po?itka in razmi?ljanja, ki traja od petkovega do sobotnega son?nega zahoda. ?abat pomeni popolno vzdr?nost od kakr?negakoli dela. Prepovedano je celo pri?iganje ognja in potovanje. Osnova za praznik je zapis v Svetem pismu, ki pravi, da je Bog ustvaril vse stvarstvo v ?estih dneh, sedmi dan pa je po?ival (Geneza 2:3).
Ro? ha?ana – judovsko Novo leto, ki se po na?em koledarju praznuje septembra ali oktobra. Na ta dan se proslavlja stvaritev sveta. Ro? ha?ana ne spada med ?vesele? praznike, ker se s tem dnem za?enja desetdnevno obdobje premi?ljanja in duhovne obnove, ki se kon?a na Spravni dan (Jom Kipur). Za Ro? ha?ano je zna?ilno trobljenje na ovnov rog – ?ofar.
Jom Kipur – spravni dan, deseti dan po judovskem Novem letu. Na ta dan se vsi odrasli Judje postijo in nekaj ?asa pre?ivijo v sinagogi, da bi dobili odpu??anje za svoje grehe. Bog odpusti samo grehe zoper njega, grehi zoper bli?njega pa ostajajo, zato je treba za njihovo odpu??anje prositi svojega bli?njega. Zanimivo je, da gredo na ta dan v sinagogo tudi tisti Judje, ki niso prakti?ni verniki in s tem izpri?ajo pripadnost judovskemu narodu.
Sukot ali praznik kolib je kme?ki praznik, ki traja sedem dni in je povezan s spravilom polj??in. Judje se na ta dan spominjajo tudi za?asnih prebivali??, v katerih so prebivali med tavanjem iz Egipta v obljubljeno de?elo. Ljudje si za praznovanje postavijo za?asne kolibe in v njih pre?ivijo vsaj nekaj prazni?nih dni.
Hanuka ali praznik lu?i se nana?a na zgodovinska dogajanja in ?ude?, ki naj bi se zgodil v templju v Jeruzalemu. V 2. stoletja pr. n. ?t. so Judje izgnali tujce, oljenka na osemkrakem sve?niku pa je gorela sedem dni, ?eprav je bilo v njej olja samo za en dan. Praznik ne proslavlja voja?ke zmage, pa? pa zmago lu?i nad temo in ?ibkej?ega nad mo?nej?im. Za praznik, ki se obhaja decembra, je zna?ilno obdarovanje otrok, tako da je malo podoben na?emu Miklav?u in Bo?i?u.
Pesah (Pasha) oziroma judovska Velika no? je znana tudi v kr??anskem okolju, saj je Zadnja ve?erja pravzaprav judovska pashalna ve?erja. Praznik se proslavlja marca ali aprila v spomin na izhod Judov iz Egipta. V tem ?asu je prepovedano u?ivanje kva?enega kruha, kar simbolizira stisko in pomanjkanje med izhodom iz Egipta, in vseh jedi, v katerih bi lahko pri?lo do ?e tako majhne fermentacije. Prepoved velja za vse kraje, ?ase in generacije. Prva dva dneva sta namenjena pashalnima ve?erjama, ki potekata po strogo ustaljenem obredu: posve?enje vina in nekva?enega kruha, blagoslovi, branje odlomkov iz Tore in razlag, petje itd.
?avuot, praznik tednov ali binko?ti se praznuje petdeset dni po drugi pashalni ve?erji v spomin na ?as, ko je bila Judom izro?ena Tora. To naj bi se zgodilo sedem tednov po izhodu iz Egipta. V mnogih judovskih skupnostih je navada, da se na ta dan prebere 613 zapovedi, ki so zapisane v Tori in so jih Judje dol?ni spo?tovati.
Purim, praznik usod in judovski pust je praznik, ki spominja na dogodek iz 5. stoletja pr. n. ?t., ko je vezir perzijskega kralja dolo?il, da morajo vsi Judje umreti. Mladi Ester je uspelo kralja odvrniti od te namere in hudobnega vezirja so obglavili. Praznik spada med vesele praznike, h kateremu spada obilno in dobro zalito prazni?no kosilo. Judje, predvsem otroci, se na ta dan na?emijo.
Simboli
[uredi | uredi kodo]Davidova zvezda (Magen David) – relativno nov simbol Judov iz 17. stoletja, za katerega je bolj verjetno, da so ga kot ?judovski simbol? uvedli Nejudi zato, da bi ozna?evali Jude. To je bilo izrazito tudi v II. sv. vojni, od koder je ta ?znak judovstva? ?e bolj znan. V pristnih upodobitvah sestavljata zvezdo jo dva nelo?ljivo povezana trikotnika, en obrnjen z vrhom navzgor, drugi navzdol. (ve? razlag: 1. ljudstvo, ki ?ivi med nebom in zemljo-tu je njihov svet; 2. bolj filozofska navezuje se na egiptovsko dru?beno ureditev kot pokon?no piramido oz. trikotnik z enim, faraonom, na vrhu in obrnjeno piramido oz. trikotnik v gr?ki demokraciji)
Menora – najstarej?i simbol Judov. Na podlagi podob Salomonovega templja, v katerem naj bi bil tak sve?nik. Sedem krakov, za sedem dni v tednu (po eni verziji, naj bi tako vedeli in ?teli, kateri dan je; druga verzija pravi da za sedem planetov, ki so jih takrat poznali; sicer pa je tudi v menori, tako kot v zvezdi cela filozofija). Danes v uradnem grbu Izraela.
Mezuza – tudi zelo zna?ilen predmet, ki ga imajo judovske hi?e oz. stanovanja na desnem podboju vhodnih vrat. Pomeni, da tu ?ivi verna dru?ina. Gre za mini zvitke z odlomki iz Tore, ki so znotraj umetelno izdelanega okraska, predmeta.
Tefilin, filakterije – ?katlica v kateri so zvitki vrstic iz Tore; ?katlico si s trakom pove?ejo na glavo oz. ?elo, drugi trak si ovijejo okoli roke, ki je najbli?je srcu, kar pomeni, da ?astijo Boga z glavo in srcem.
Brit mila – pripomo?ki za obred obrezovanja (no?, sponka, lij, ?a?a, skodelica)
Viri
[uredi | uredi kodo]- Filip Fi?er, Judje in Judovstvo Arhivirano 2025-08-14 na Wayback Machine.
- Biblija.net, Svetopisemska dru?ba Slovenije
- ↑ Freedland, Jonathan (25. julij 2008). ?The Jewish avengers who survived the death camps and tracked down their tormentors?. the Guardian (v angle??ini). Pridobljeno 8. maja 2018.
- ↑ ?Study: 20 Percent of Spanish, Portuguese Have Jewish Ancestry?. Fox News Channel. 8. december 2008.
